torek, 9. julij 2013

Narejene stvari

Moj drugi blog,
led je prebit, odziv je pozitiven, poskusimo še drugič.

Lepo se je zvečer mirne vesti usesti za računalnik, in v mislih premlevati vse kar si postoril. Narediti, pa čeprav ne vse kar bi bilo treba, a le tiste stvari, ki so zares pomembne, je prijeten občutek. Veš, da tvoj konjič spi srečen. Pa tudi ti lahko ležeš k počitku - srečen. 
Najbrž se vsi lepi dnevi začno običajno, nadležno jutranjo vstajanje (pa čeprav je ura že krepko preko devete), dolgo prebujanje - v mislih je tisoč stvari, ki jih je potrebno postoriti, tisoč tistih, ki si želimo postoriti in tisoč tistih katerim bi se najraje izognili (in se ponavadi tudi jim). Sledi izbiranje oblačil, stojiš pred omaro in z rahlimi vzdihljaji iščeš takšno majico in hlače, ki jih najbrž v tvoji omari sploh ni. Po premisleku oblečeš tisto, kar si oblekel včeraj, ali pa tisto kar nosiš ponavadi. Je tako, kajne? Sploh sedaj v počitniških dneh. In poglej, že si oblečen! Stojiš pred ogledalom? Nič kaj spodbudnega ne vidiš v tem čudežnem zrcalu. In tako je vsak dan, vsak samcat dan, sprašuješ se kdo neki je pošast ki seva iz zrcala. Kako že gre tisto o zrcalcu na steni, ki pove katero dekle je najlepše v deželi tej - tega zrcala več ni, pa četudi je, nikoli ne bi izgovoril tvojega imena (če blog bere maneken/ka, se iskreno opravičujem). Sledi zajtrk, brskanje po hladilniku, iskanje prave stvari za pod zob. In končno lahko tudi tole stvar odkljukamo na listku jutranjih opravil.
 Moje jutro se je nadeljevalo z obiskom trgovine. Nadležne sobane, prepolne s stvarmi, ki jih sploh ne potrebujemo, drezajo v nas, nam težijo: kupi mene, mene, mene daj. Navsezadnje, kupovala sem čopič (za 1€), da sem ga izbrala (med petimi različnimi) je sigurno trajalo 15 minut. Vendar čemu? Seveda, sem kupila tistega prvega. In tako, je vsak dan, v različnih trgovinah, med različnimi ljudmi. Od vožnje domov (z mojo ljubko črno vespico) se spomnim le ene stvari, kako mi je v nos planil prečudovit vonj travnika polnega cvetlic. Lahko se prepričani, da je bila moja prva misel; tole bom napisala danes v mojem, čisto mojem blogu! Zato si ne bi niti drnila tega izpustiti. Kakorkoli že, vonj je bil res omamen, takoj me je opomnil, da komaj čakam, da se zopet zlegnem na travniku ob pogledu na spokojno travo, ki izginja pod veliko kosilnico imenovano - konj. Čudovit je občutek, ko veš, da imaš prostor, kjer lahko uživaš kadar koli in kako dolgo želiš. Najbrž se sprašujete ali je že čas za kosilo? Tudi tole je bila še ena kljukica več na listku za dopoldanska opravila: kosilo pri babici. In sedaj mirne vesti sedeš za računalnik, televizijo ali za nekaj časa smukneš pod odejo - saj pravijo, da se po kosilu prileže počitek kajne? Prileže se, pa še kako se prileže. Manj lep je občutek ko pogledaš na uro in zgleda, da kazalci prehitevajo dogajanje. In sedaj se ti res že mudi, v raj na zemlji, kam drugam kot v štalo (upam,da tole bere tudi kak ne konjarski človek - in če bere, ne skrbi, ne pričakujem, da razumeš ta občutek, mi konjarji pač imamo to stvar). Moja punčka me je že čakala. S svojim roza noskom dreza vate in te prosi za kak priboljšek - neprecenljivo. Nizanje naslednjih dogodkov se mi zdi nesmisleno (konjarji veste kako približno se odvija scenarij, tisti drugi - običajni ljudje, vas pa najbrž niti ne zanima). Lahko povem le, da sem zadovoljna z naslednjimi dogodki in so tudi razlog za mojo lahkotno sedenje pred računalnikom sedaj. Moja punčka je čista, sita in urejena ima kopitka! That's all. Ne morem se upreti,da tudi v tale blog ne bi vključila včerajšnjih fotografij, in mislim, da tudi vi nimate čisto nič proti.
Ko preletim napisano, se mi zdi, kot da sem vam nanizala moj današnji dan, pa četudi je to res, bil je dober dan, vsaj v moji glavi zveni dobro in čemu ne bi dobrih stvari delila z vami. 



Naj vas opomnim tudi, da je moja pupa prava zvezdnica s pevko Andrejo Zaljetelj je pred nekaj mesci  sodelovala pri snemanju njenega videospota pesmi Vrni mi. Po pravici povedano, sem za pevko slišala prvič, ampak nič ne de, Lola je itak tisto kar šteje. Upam,da vam bo video všeč, prav tako kot je meni.

Andreja - Vrni mi, Uradna verzija (Official video) (ker se pač google ne strinja z mano in ne najde posnetka, da bi ga dodala, da bi ga gledali kar tukaj v mojem blogu, prilagam link)




 Nekako takole je zgledala večerna Lolina pedikura in pa čudovito skidan boks. Vesela. 

Tajda

Ni komentarjev:

Objavite komentar