 |
| Black Sticks |
tokrat bo govora o navdvse prijetnem mačjem življenju....
Sigurno ste si že kdaj zaželeli za vsaj en dan biti mačka. Jaz si namreč to zaželim velikokrat. Celodnevno poležavanje v prijetni senci ali navsezadnje na postelji vseh družinskih članov, enkrat tu, drugič spet tam.
Majhne, mehke mucke ujete v svojo rutino. Vendar njihova rutina ni tako utrujajoča kot naša. Muc nima skrbi, razen kateri okus konzerve bo jedel, morda. Opazovanje odraslih ljudi se včasih zdi prav zaskrbljajoče, ujeti v nekakšno nezavedno rutino. Zjutraj v naglici hitijo v službo in popoldan zopet iz nje. In kmalu je večer, utrujeni se kot trupla zlegnejo v svoja zdelana ležišča. In če se vrnem spet nazaj k mucam, njihova dolžnost je spanje in biti ljubek. Prisrčno. Počitnice so, sedaj vlada drugačnješa rutina, ki je veliko bolj prijetnejša od tiste trde, delovne šolske. Rada imam to rutino, saj se vse vrti okrog moje punčare - kateri se pa ne godi nič slabše kot mačkam.
Včasih je dobro opazovati mačko, svet se ti zdi lahkotnejši in enostavnejši. Njeno poležavanje, spanje, sanjanje. Lepo je biti mačka. Če sem iskrena, ko sem dobila idejo, da bom pisala o mačejem življenju se je v moji glavi porajalo preko tisoč idej, o čem in kako pisati. Vendar sedaj moji prsti na tipkovnici le počivajo kot,da bi zaspali skupaj z - mačkami. Zjutraj sem bila zares polna idej, najbrž zato ker me je zbudila naša debela mačka. Ja, ona je kriva za idejo. Mimogrede sedaj drema v naslonjaču. Drugič bom pisala zjutraj! (dvomim). Tudi tekom dneva so se mi porajale različne ideje o čem pisati. Naprimer takrat, ko sem se sprehajala po travniku med štirinožnima kosilnicama. Vem, da se mi je porodila ideja, a iskreno, ne vem kakšna. Sigurno je bilo nekaj lahkotnega, o smislu ali čem podobnem. Morda bo tudi pisanje tega bloga postala nekakšna rutina. Upam samo, da ne bo dokončno zmanjkalo idej o čem pisati. Tako kot sedaj, zmanjkalo je - besed namreč. Nočem zahajati v pregloboke teme (saj je že pozno, ura je namreč odbila enajst), tudi nizanje mojega dne mi danes ne diši, zato bom zaključila nekako takole. Vsaj en dan bi mogel vsak preživeti kot mačka, saj imamo počitnice in dopuste vendar! Sigurno bo nepozabno doživetje, čeprav verjamem, da je kar veliko takšnih, katerim se zdi, da so te dni res kot kakšne lenobne mačke, ki le poležavajo in brezciljno tavajo po stanovanju. Torej, res želimo biti mačke?
Včasih je dobro opazovati mačko, svet se ti zdi lahkotnejši in enostavnejši. Njeno poležavanje, spanje, sanjanje. Lepo je biti mačka. Če sem iskrena, ko sem dobila idejo, da bom pisala o mačejem življenju se je v moji glavi porajalo preko tisoč idej, o čem in kako pisati. Vendar sedaj moji prsti na tipkovnici le počivajo kot,da bi zaspali skupaj z - mačkami. Zjutraj sem bila zares polna idej, najbrž zato ker me je zbudila naša debela mačka. Ja, ona je kriva za idejo. Mimogrede sedaj drema v naslonjaču. Drugič bom pisala zjutraj! (dvomim). Tudi tekom dneva so se mi porajale različne ideje o čem pisati. Naprimer takrat, ko sem se sprehajala po travniku med štirinožnima kosilnicama. Vem, da se mi je porodila ideja, a iskreno, ne vem kakšna. Sigurno je bilo nekaj lahkotnega, o smislu ali čem podobnem. Morda bo tudi pisanje tega bloga postala nekakšna rutina. Upam samo, da ne bo dokončno zmanjkalo idej o čem pisati. Tako kot sedaj, zmanjkalo je - besed namreč. Nočem zahajati v pregloboke teme (saj je že pozno, ura je namreč odbila enajst), tudi nizanje mojega dne mi danes ne diši, zato bom zaključila nekako takole. Vsaj en dan bi mogel vsak preživeti kot mačka, saj imamo počitnice in dopuste vendar! Sigurno bo nepozabno doživetje, čeprav verjamem, da je kar veliko takšnih, katerim se zdi, da so te dni res kot kakšne lenobne mačke, ki le poležavajo in brezciljno tavajo po stanovanju. Torej, res želimo biti mačke?
 |
| Garfield Junior |
 |
| Gina |
 |
| Gina |
Mjau,
Tajda
Ni komentarjev:
Objavite komentar