Čas

Lepo pozdravljeni,

tokrat pa malo drugače. Več pisarije in manj fotografij.

Vse okrog tebe drvi, vse se odvija v naglici, vsi pogledujejo na uro in zdi se, da se tok okrog tebe nikoli ne ustavi. A ne bodi eden od tistih, ki drvijo. Ustavi se. Minevajo sekunde, minute, ure, dnevi, tedni, mesci, leta. Minljivo je. In smo. Zato nikar. Tako prehitro se spet menjajo letni časi. Menjajo se obdobja našega življenja. In prav tako se menjajo ljudje, ki so okrog nas. 

Par blogov nazaj sem pisala o mojem poletnem potovanju, o mojem obisku Francije. O mojih brezskrbnih poletnih dneh. Fantastičnih dneh. In spet potem se čutila barve prihajajoče jeseni. In zelenih barv se je prevesilo v rumeno. Oranžno. In potem rdeče. In sedaj je že vse rjavo in sivo. In dojela sem, da nas tudi jesen zapušča. Oziroma nas je že res dodobra zapustila. Ni nas zapustilo le poletje, temveč tudi jesen. Zima je. Pa čeprav je tu in je že odgnala jesen ter prignala hladne vetrove - je ni čutiti. En teden vidim le dež in kupico nesrečnih in zamorjenih obrazkov, ki kukajo izza dežnikov. In spet naslednji teden nas razvaja sonček. Morda bo sedaj, ko se je december že začel moč čutiti zimo. Spet se bomo vsi zapodili v praznične dni in se ovili s praznično mrzlico. In kar naenkrat bo tu - božič. In takrat se bo večina ljudi ustavila in pogledala na čas. Že. Spet. Eno leto je okrog. In spet smo tu. Enaki. Morda malo modrejši. A v principu še vedno mi, sami. Sploh pa se bodo te misli podvojile, ko bomo stopili v novo - numerično novo - leto. In potem bomo spet vsi zaplavali nazaj v svojo realnost, nazaj v svojo hitenje, nazaj v svoje življenje. 

Ne želim živeti življenje polovično. Ne želim hiteti. In nikakor ne želim, da mi trenutki, ki bi lahko bili najboljši izseki mojega življenja uidejo zaradi časovne stiske. Želim imeti čas, voljo in energijo za tiste, ki jih imam rada. In za tisto, kar me navdihuje. Želim sanjati in te sanje tudi doživeti. Želim se izpopolnjevati, uriti in dopolnjevati. Vendar pa ob tem nikakor, nikdar pozabiti na imeti čas zase in za svoje ljubezni. 

Izreka se spet eno leto. Čeprav se zdi, da se je komaj dodobro začelo. Čeprav je bilo veliko ovir in zalogajev sem vse prebrodila. A že me čakajo novi izzivi, nove ovire. Vseeno pa je bilo nepozabno, noro, polno dogodivščin in trenutkov, ki so vame, v moj mozaik življenja vnesli nove, obarvane kamenčke. Leto 2014, poletje 2014 - to je nekaj kar bo zavedno v spominu.

Summertime; An' the livin' is easy.
 Ira Gershwin.

Moje leto se ne začne sredi zime ampak točno takrat, ko se prebudi pomlad in kmalu zatem  zaživi poletje ;)

No pa da prehitro ne zaključimo leta, pred nami je še preostanek decembra in vsega tistega kar tako imenovani veseli december prinaša. In naj bo res vesel kot mu pravijo. Naj nam prinese malo snega in pa obilico nasmehov in malih razlogov za srečo. Upam, da bo nam vreme dalo kakšne priložnosti, da se tudi zunaj pred prazniki poveselimo, da ustvarimo napozabne spomine. Tudi fotografije.

In tako, če bo vreme dalo in nas obdarilo z belo odejo;  bom zapolnila svojo foto-zgodbo leta 2014 z belim pridihom. V kolikor pa ne, pa sem jo poskusila zajeti z naslednjimi. Tista o poletju zgoraj pa vam  največ pove o brezčasnosti, enostavnosti in čarovniji mojega poletja.

To je moja pomlad. Nežna, svetla in zelena. Čutim dih narave in svobode. Že čutim poletje. 

You can cut all the flowers but you cannot keep spring from coming.
Pablo Neruda

To je moja jesen. Tista, ki ustvarja barve in tista, ki sledi za najlepšim poletjem.

Autumn is a second spring when every leaf is a flower.
Albert Camus.

In to je moja zima. Letošnja niti najmanj bela. A vseeno čarobna.

In the midst of winter, I found there was, within me, an invincible summer.

Albert Camus.

:) Včasih so malenkosti tiste, ki nas v resnici osrečujejo.

Ne dovolite času, da oddrvi, vzamite si še minutko in uživajte ob decemberskih sončih žarkih ujetih na naslednje fotografije.

 Nežen dotik in marsikaj se lahko zgodi. Majhne sanje in vse so lahko nekoč, nekdaj resnične. In z malo domišljije lahko tudi konjiček postane božični jelenček.


Do božiča se najbrš več ne bomo slišali, zato vam želim srečne in vesele praznike, pa kakor koli jih boste praznovali, le ne pozabite na tiste, ki jih ljubite in na tiste štirinožne prijatelje, ki ljubijo vas in vas ob vsakem koreku potrebujejo.

Vesel božič! :)

Lep večer vam želim,

Tajda.