Preobleke sanj

Živjo,

zame je pust, en tistih dni v letu, ko lahko brez zadržkov spustiš na plano tistega majcenega otroka v sebi. Dan, ko lahko postaneš kdo koli ali kar koli. Dan, ko nisi le ti, dan ko lahko izbrišeš vse skrbi - pa čeprav le za en dan. Ni še bilo leta, v tej osemnjast letni časovnici, da se za pust ne bi našemila. Med tem, ko se ljudje okrog mene čedlaje manj poslužujejo maskiranju, preoblačenju. Morda mislijo, da jih to naredi bolj odrasle in bolj resne? Meni se pa prav to zdi pomembno,da neglede na življensko obdobje ohraniš domišljijo, ustvarjalnost in duševno svobodo. Lepo je biti vsaj en dan, nekaj kar drugače nisi, in nikoli ne boš. Včasih, vsaj za en dan, se prav prileže, da tvoj konj dobi krila, in prav tako tvoja domišljija. Prileže se svoboda misli. Zato nikar se ne namuznite, ko vam kdo predlaga maškarado, kajti nikoli več ne boste otrok kakršen ste bili - ta dan pa je priložnost, da to vsaj enkrat na leto spet postanete.

In kot vedno rada posebne dni ukovečim s fotografskim materialom, zato sem tudi tega. Moja Lola je za en dan dobila krila, jaz pa rumeno telo. In kot vedno upam,da boste tudi tokrat uživali.

 Pa tudi takrat, ko ni dan mask in preoblek, vedno se mora najti čas za domišljijo, sanje in lastno filozofijo. Kajti s tem iščeš in izoblikuješ samega sebe. Čeprav se včasih zdi vse megleno in brez pravega pomena, te vse to izoblikuje. Vsak dan, čeprav nevede nabiraš znanje, izkušnje in material za svoje sanje. In potem jim moraš dovoliti le,da zaživijo. Rada imam sanje, rada imam pust in rada imam konjička s krili.

Dan pa sigurno ne bi bil popoln brez družbe moje boljše polovice in štirinožnega navihanca. Konjiček s krili pa je tisto kar sem, tisto kar sanjam.

Lahko noč, pa lepe sanje!