Pred nevihto

Živjo,

še nekaj pred nevihto. 

Blog pred veliko nevihto, ki sledi, katero prinaša naš ljubi september... Nežna svetloba pada nad zemljo, mehka in topla. Sinje modro nebo. Ujameš še zadnji navdih, še zadnjo modrost in jo shraniš, morda v žep ali naposled v objektiv. Morda je takšno popoldne -zadnjo pred nečim novim, najboljše za lovljenje trenutkov z mrežo in palico. Prihaja nevihtni sen, vsa bitja se skrijejo v svoje zatočišče. Postane tiho, sliši se le šumenje listja, igranje nežnega vetriča, zvok dežnih kapljic je vse glasnejši, in sliši se moj dih... Lepi so trenutki, preden se dež ulije z neba. Morda vam fotografije utegenjo povedati več. Jaz bi dolgovezila, pa nimam kaj, nimam ne idej, ne časa in ne.... Naj bo naš "zadnji" dan, dan pred nevihto, ki je že kapnil v noč kar se da lep in enkraten.

 Prijatelj.

 Sama. Nevihta vedno prihaja sama.

 Modro nebo in nežna lepota;

Lep prvi šolski dan vam želim.

Howdy,

Tajda